V društvu Brkinska godba 2000 je vedno znova prisotna želja po nekaj več, po novih izzivih, ki nas ženejo naprej. Tako se je v lanskem letu porodila ideja o udeležbi na mednarodnem tekmovanju na Madžarskem. Gre za svetovno znano mednarodno tekmovanje, ki je del konference pihalnih orkestrov, vsako leto pa ta dogodek gosti druga država.
September 2017, prve vaje in začetek za nas zelo delovnega leta. Poleg rednih tedenskih vaj in nekaj večdnevnih intenzivnih vaj, smo se redno udeleževali tudi protokolarnih in drugih nastopov. Kot da nam že to ne bi bilo dovolj, smo spomladi organizirali, z znanimi popevkami bogat koncert, na katerem je bila naša gostja pevka Eva Hren. Seveda so za vse nastope potrebne priprave, a mednarodno tekmovanje ima še posebno težo. Tudi z organizacijskega vidika je bil to za nas še posebej velik izziv, saj smo se nekateri godbeniki prvič soočili s tovrstnim delom v društvu. S sodelovanjem in pridnim delom celotnega upravnega odbora pa smo bili tudi temu kos.
Poletne počitnice za godbenike niso pomenile počitka. Ravno nasprotno. Na vajah smo se srečevali dvakrat, tudi trikrat tedensko, v mesecu juliju pa smo organizirali še intenzivne vaje, ki so trajale od petka, 20. do nedelje 22. julija 2018. Godbeniki smo skupaj z dirigentom teden za tednom s svojo prisotnostjo in trdim delom na vajah prispevali svoj košček sestavljanke v popolno in dokončno sliko le-te. Del vseh priprav na tekmovanje sta bila tudi koncerta v juniju in avgustu. V mesecu juniju smo se odzvali na povabilo Pihalnega orkestra Komen. Ker se je tudi ta pripravljal na tekmovanje v Avstriji, je bila to odlična generalka za vse nas. Oboji smo predstavili svoj tekmovalni program. V četrtek, 9. avgusta 2018, smo v Kulturnem domu v Hrpeljah priredili manjši koncert, skupaj z orkestrom Arcobaleno iz Trsta. Vaje, vaje, vaje… Morda se res vsem zdi, da jih je bilo preveč, a za uspehe je potrebno delati. Da smo pred odhodom na Madžarsko dodelali še najmanjše detajle tekmovalnega programa, so nas na vajah obiskali tudi drugi dirigenti, in sicer Mirko Orlač, Borut Vatovec in Nejc Kovačič. Ti so nam po vajah podali svoja mnenja, kar nam je bilo v veliko pomoč.
Do odhoda na Madžarsko je bilo potrebno še veliko postoriti. Poleg prostih terminov za vaje, ki smo jih maksimalno izkoristili, je bilo potrebno poskrbeti še za »to do list« z vsem, kar bomo na Madžarsko vzeli (vse do uniform, instrumentov, dokumentacije, hrane, pijače itd.).
Sobota, 18. avgust 2018, dan odhoda. Že nekaj pred 7.00 smo se zbrali pred godbenim domom, se »naložili« na avtobus ter se odpravili na 11-urno vožnjo do našega cilja na Madžarskem. Celotno dogajanje festivala in tekmovanje se je odvijalo v mestu Makó, prebivali pa smo nekaj kilometrov stran v mestu Szeged. Tam sta nas ob prihodu sprejeli hostesi, ki sta nas v času tekmovanja vodili. Na hitro smo se razporedili po sobah ter se odpeljali do Makója. Sledil je sprejem organizatorjev in večerja. Po večerji smo se vrnili v Szeged in kar kmalu odšli spat, saj je bil program naslednjega dne zelo pester.
Nedelja, 19. avgust 2018, tekmovalni dan. Budilke so nas po koncu vrgle že nekaj minut čez 7.00, privoščili smo si zajtrk, nato pa se že odpeljali v Makó na vajo in kosilo. Po kosilu smo se vrnili v Szeged, kjer smo imeli nekaj časa za počitek in sproščanje pred tekmovanjem. Napočil je čas za ponoven odhod v Makó. Na prizorišču tekmovanja smo opravili še zadnjo tonsko vajo pred večernim tekmovalnim nastopom. Tukaj se nam je že pridružila ekipa naših podpornikov in nekaterih članov orkestra, ki so na Madžarsko prispeli s kombijem. S svojim prihodom nas je počastila tudi županja Saša Likavec Svetelšek. Sledila je večerja, za tem pa počasi že priprave na najpomembnejše dejanje našega gostovanja na Madžarskem. Za razliko od preteklih tekmovanj, smo bili godbeniki tokrat zelo sproščeni, pozitivni in nasmejani. No, nekaj tiste pozitivne treme je bilo tik pred odhodom na oder seveda čutiti. Ob 21.30 je napočil naš čas. Zasedli smo prizorišče, napovedovalka nas je predstavila in že so zveneli prvi toni. Po končanem tekmovalnem nastopu verjetno ni bilo godbenika v naših vrstah, ki se mu ne bi vsaj malo naježila koža. Prejeli smo bučen aplavz in celo stoječe ovacije občinstva in komisije. Najlepši pogled pa je bil vsekakor na poskakujoči slovensko in občinsko zastavo ter zelene majčke med občinstvom. Poleg naših domačih podpornikov je za nas navijal še slovenski pihalni orkester Ave iz Šentjerneja. Igrati v tujini pred takšno publiko, takšnimi podporniki, je res neverjeten in nepozaben občutek. Kar napolnili so nas s pozitivno energijo. Tudi igranje slovenske himne je imelo tam za nas poseben pomen. Nasmejani in z dobrimi občutki smo zapustili prizorišče in večer zaključili na najlepši možen način. V družbi naše ekipe navijačev smo se družili in skupaj nazdravili. Na rezultate je bilo potrebno počakati do naslednjega dne.
V ponedeljek smo si po zajtrku privoščili sprostitev v termah v Makóju. Po kosilu pa smo v roke spet prijeli instrumente. Udeležili smo se vaje za večerni festivalski nastop, ki je bil hkrati tudi proslava ob madžarskem državnem prazniku. Na proslavi smo sodelovali vsi orkestri, udeleženci festivala oziroma tekmovanja in prav posebno doživetje je, ko naenkrat zaigra nekaj sto godbenikov. A mi smo nestrpno pričakovali le eno stvar. Razglasitev rezultatov. Pričakovali smo, da bodo rezultate razglasili na glas in tako morda ustvarili malo bolj napeto vzdušje, a izgledalo je nekako takole. Napovedovalka je napovedala, da bo sledila podelitev ter začela s pozivanjem vseh dirigentov na oder. Naš dirigent Tomaž Škamperle je bil na oder poklican kot prvi. Nismo vedeli, kaj to pomeni. Vsi smo nestrpno strmeli vanj v upanju, da bomo izvedeli, pri čem smo. Ko je prejel pokal in diplomo, je Katji, ki je sedela najbližje, s prsti pokazal številko 92, kar bi pomenilo 92 osvojenih točk. Ta informacija je hitro zaokrožila med godbeniki in vsi smo bili navdušeni. Ko pa se nam je Tomaž pridružil in nam izročil mapo z diplomo, je bilo navdušenje še večje. Pisalo je: »The international Jury awarded to BRKINSKA GODBA 2000 conducted by Tomaž Škamperle 1. place – 97 points, Excellent Gold degree« ali na kratko osvojili smo 97 od skupno 100 točk in s tem 1. mesto oziroma absolutno zlato plaketo. Veselje je bilo neizmerno. Za nas je to največji uspeh do sedaj. Ker smo v času interneta in socialnih omrežij, je bilo potrebno novico seveda takoj deliti s svetom in čestitke so začele deževati. Prireditev se je zaključila z veličastnim ognjemetom, a večera še ni bilo konec. Organizatorji so za vse sodelujoče priredili skupno večerjo v tamkajšnji športni dvorani s pravo zabavo ob živi glasbi.
Naslednje jutro smo zapustili Szeged ter se napotili v Budimpešto. Tam smo si z lokalnim vodičem najprej ogledali mesto, nato pa prosti čas do odhoda v hostel preživeli na različne načine. V hostlu smo z druženjem nadaljevali. Ko je odbila polnoč, smo bili prav vsi zbrani v skupnem prostoru in za našega Patrika, ki je ta dan praznoval rojstni dan, pripravili majhno presenečenje.
Naše potovanje po Madžarski se je počasi iztekalo. Zadnji dan, 22. avgusta, smo si na poti domov privoščili še postanek ob Blatnem jezeru s kosilom in kopanjem. Tudi ta čas je prav hitro minil in čakal nas je še zadnji del poti proti domu. Kljub utrujenosti in pomanjkanju spanja, smo imeli energije še vedno dovolj, da smo si pot krajšali z glasbo in petjem. V poznih večernih urah smo se pripeljali pred domači godbeni dom, kjer so nas pričakali naši najbližji z veličastnim sprejemom. Res so nas presenetili in hvala jim za to. Tudi starši so zaslužni za naš uspeh, zato smo skupaj nazdravili, jim povedali prve vtise ter se počasi utrujeni odpravili domov.
To je le nekaj vtisov zadnjega leta trdega dela, ki pa je bilo na koncu več kot poplačano. Boljšega zaključka si ne bi mogli želeti. To nam daje energijo in voljo za nadaljnje podvige, ki jih bo v prihodnje še veliko. Celoten projekt in seveda samo tekmovanje nam bo za vedno ostalo v zelo lepem spominu.
Vse to, kar ste lahko prebrali do sedaj, pa ne bi bilo možno uresničiti brez nekaterih posameznikov. Velika zahvala gre županji občine Hrpelje-Kozina, Saši Likavec Svetelšek in celotni občinski upravi, ki so nam bili in so nam vedno v veliko pomoč. Hvala tudi vsem donatorjem, ki so s svojimi donacijami prispevali k uresničitvi želje mladih godbenikov. Zahvala gre tudi našemu šoferju za vso potrpežljivost in razpoložljivost. Nikoli mu ni bilo težko skočiti do avtobusa, ko smo kaj potrebovali.
Hvala našemu vodilnemu možu, Tomažu Škamperletu za vso potrpežljivost in predanost. Popeljal nas je do izjemnega uspeha in v nas ves čas verjel. Hvala naši predsednici Darji Starc, ki nam je neprestano stala ob strani in nas podpirala pri organizaciji in izpeljavi projekta. V imenu vseh godbenikov gre velika zahvala našemu Eriku Starcu. Organizacijo projekta je prevzel v svoje roke ter svoj prosti čas namenil temu, da je bilo naše gostovanje na Madžarskem več kot odlično. Ves čas priprav na tekmovanje je bil tudi naša gonilna sila. Seveda je imel med godbeniki nekaj pomočnikov, zato hvala tudi vsem vam. Velika zahvala gre tudi substitutom, ki so se odzvali našemu povabilu in s tem prispevali delček k naši zgodbi z najlepšim koncem. Nenazadnje pa gre zahvala prav vsem nam godbenikom za vztrajnost, potrpljenje, disciplino, odrekanje, obiske na vajah. Brez tega takega rezultata ne bi dosegli. Pokazali smo pravi timski duh, gostovanje na Madžarskem pa nas je le še bolj zbližalo. Ob takem delu nam tudi v prihodnje uspehi ne uidejo. Lahko si zaploskamo in smo nase ponosni, da smo držali skupaj in skupaj tudi zmagali.
Naj bo naslednja misel, ki jo je zapisal Publij V. Maron vodilo za nadaljnje delo: »Vztrajno delo premaga vse.«.
Katja in Tanja